»Spreletel me je vtis, kot ostanki begotnih sanj, ki jih poskušate priklicati, ko se zbudite, da bi sestavili celoto. Videl sem se, kako hodim po temnem Parizu in porinem vrata te stavbe na Ulici Cembacérès. Oči se mi na hitro zaslepijo in nekaj sekund ne vidim ničesar, v takem nasprotju je ta svetloba s temo od zunaj. Iz katerega obdobja je to? Iz časov, ko sem se imenoval Pedro McElvoy in sem se vsak večer vračal sem?«

»Imam občutek, da že vse življenje pišem isti roman.«

»V iskanju spominov.«

»Spreletel me je vtis, kot ostanki begotnih sanj, ki jih poskušate priklicati, ko se zbudite, da bi sestavili celoto.«

»Dela, ki sevajo sublimno poetiko dojemanja fragmentov sveta«

»Vedno nove izjave in neresnične trditve predstavnikov Modiane ne bodo rešile nastale situacije.«

»Izvrstnega domišljijskega inovatorja, ki vsak fragment likovnega dela izpostavi in ga naredi vidnega.«

»Postala sva prijatelja. Bila je duhovita in prijazna – ampak v svojem bistvu je bila zelo preprosta ženska, ki je imela rada preproste stvari.«

»Fotografije prikazujejo človeka v globokem čustvenem stanju, a tudi človeka v svojem dostojanstvu v trenutku, ko ga okoliščine in spomini pritiskajo proti tlom, a hkrati v trenutku, v katerem jasno kaže svojo pokončno držo ter izkazuje sočutje in solidarnost – saj smo se vedno znova odpravili na pohod zato, da se spomnimo na umrle, podpremo preživele in poskrbimo, da se to nikoli več ne ponovi.«